Koroška

Koroška. Dežela na severu Slovenije. Dežela z bogato zgodovino. Na Koroškem najdemo sledi pračloveka, Keltov, Rimljanov. Na Koroškem se je razvila kneževina in vojvodina Karantanija. Še danes imamo ostanke zgodnjekrščanske cerkve s staroslovanskim grobiščem. Na Koroškem se najde železo, svinec, cink, rjavi premog. Razvije se železarstvo, oglarstvo, steklarstvo in splavarjenje. Koroška je prostor prvega kmečkega upora in skozi zgodovino tudi bojev za slovensko zemljo.

Koroška je preplet treh dolin – Mežiške, Dravske in Mislinjske – ter treh pogorij – Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. To je pokrajina, kjer se že od časa Rimljanov križajo poti, danes pa očara z neokrnjeno naravo, mogočnimi gozdovi, zelenimi pašniki in razgibanim svetom gora, hribov ter dolin. Korošci v tem okolju najdejo navdih in ponos, ki se odražata v njihovi dobrosrčnosti, povezanosti z domačo zemljo in ustvarjalnosti, ki odmeva tudi daleč preko meja.

Gasilska Koroška regija združuje 32 gasilskih društev v 4 gasilskih zvezah: Mislinjske doline, Mežiške doline, Dravograd in Dravske doline. Mejimo na Savinjsko Šaleško regijo, Celjsko regijo, Mariborsko regijo, Podravsko regijo in Avstrijske kolege.

Več lahko preberete na https://www.koroska.si/ .

GZ Mislinjske doline

Ustanovitev Gasilske zveze Mislinjske doline sega v leto 1955, ko so takratni člani gasilskih društev čutili potrebo po povezovanju društev.

V prvi polovici leta 1955 je deloval oblastveni organ – institucija za območje Koroške regije (sedaj občine Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec) imenovan »Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec« s sedežem v Slovenj Gradcu. V okrajnem merilu so bile organizirane tudi družbenopolitične organizacije, ter zveze raznih društev, med njimi tudi »Okrajna gasilska zveza Slovenj Gradec«, ki je združevala gasilska društva na območju sedanje Koroške regije.

Sredi leta 1955 je bil Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec ukinjen, njegove pristojnosti pa prenesene na Okrajni ljudski odbor Maribor in na novo ustanovljene občinske skupščine Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Obenem so s prenehanjem delovanja Okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec prenehale z delovanjem tudi vse druge okrajne institucije, družbenopolitične organizacije in zveze raznih društev, ki so delovale na tem nivoju.

Gasilska društva, ki so delovala na tem območju in so bila vezana neposredno na Okrajno gasilsko zvezo Slovenj Gradec so z ukinitvijo te zveze ostala brez skupnega društvenega organa – zveze na ravni občine. Kot posamezniki so bila povezana z Okrajno gasilko zvezo Maribor. To stanje je narekovalo potrebo, da se gasilska društva povežejo med seboj v novo organiziranem občinskem merilu, ter ustanovijo »občinske zveze« svojih društev.

Odločili so se, da ustanovijo novo občinsko gasilsko zvezo Slovenj Gradec. Poleg potrebnih dokumentov za registracijo občinske gasilske zveze so spodaj imenovani lastnoročno podpisali listino za ustanovitev občinske gasilske zveze Slovenj Gradec.

Po osamosvojitvi Slovenije se je občina Slovenj Gradec razdelila v dve občini, in sicer: občino Slovenj Gradec in občino Mislinja. Z delitvijo občine Slovenj Gradev v dve občini, se je občinska gasilska zveza Slovenj Grade preimenovala v občinsko gasilsko zvezo Mislinjske doline Slovenj Gradec, ki danes združuje 13 prostovoljnih gasilskih društev.

Občini Slovenj Gradec pripadajo:

• gasilsko društvo SLOVENJ GRADEC, ustanovljeno leta 1872;
• gasilsko društvo ŠMARTNO, ustanovljeno leta 1881;
• gasilsko društvo PODGORJE, ustanovljeno leta 1905;
• gasilsko društvo PAMEČE – TROBLJE, ustanovljeno leta 1921;
• gasilsko društvo LEGEN, ustanovljeno leta 1921;
• gasilsko društvo STARI TRG, ustanovljeno leta 1926;
• gasilsko društvo TURIŠKA VAS, ustanovljeno leta 1927;
• gasilsko društvo GOLAVABUKA, ustanovljeno leta 1929;
• gasilsko društvo RADUŠE, ustanovljeno leta 1952;
• gasilsko društvo SELE VRHE, ustanovljeno leta 1974.

Občini Mislinja pripadajo:

• gasilsko društvo MISLINJA, ustanovljeno leta 1903;
• gasilsko društvo DOVŽE, ustanovljeno leta 1926;
• gasilko društvo DOLIČ – ŠENTFLORJAN, ustanovljeno leta 1932.

Več lahko preberete na https://gzmd.si/gzmd/ .

Občina Mislinja

Občina Mislinja je obstajala v okviru avstrijskega cesarstva, v času Kraljevine Jugoslavije in tudi v obdobju Federativne republike Jugoslavije, do leta 1955. Tedaj so bile oblikovane velike občine in mislinjska je bila vključena v Občino Slovenj Gradec. Ponovno je postala samostojna leta 1995.

Po velikosti je ena večjih v Sloveniji, saj meri 112 km2, ima 11 naselij in 1265 hišnih številk, in okrog 4700 prebivalcev. Je tipična podeželsko-vaška občina, njeno ozemlje se razteza od nadmorske višine 520 metrov v Spodnjih Dovžah in vse do najvišjega vrha Pohorja-Črnega vrha 1543 metrov.

Občina zavzema gornji del Mislinjske doline, od izvira Mislinje pod Roglo do Dovž, in doliško podolje, od izvira Pake do Hude luknje, ter hribovita področja med Paškim Kozjakom, Pohorjem in Graško goro. Ob Paki sta nastali večji naselji Srednji in Gornji Dolič; ob Mislinji pa Mislinja, Šentilj.

Več o občini Mislinja lahko preberete na https://mislinja.si/objave/175 .