{"id":213,"date":"2026-03-21T20:08:21","date_gmt":"2026-03-21T19:08:21","guid":{"rendered":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/?page_id=213"},"modified":"2026-03-24T11:13:43","modified_gmt":"2026-03-24T10:13:43","slug":"kaj-lahko-vidim-v-mislinji-in-na-koroskem","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/kaj-lahko-vidim-v-mislinji-in-na-koroskem\/","title":{"rendered":"Kaj lahko vidim v Mislinji in na Koro\u0161kem?"},"content":{"rendered":"\n

Koro\u0161ka. De\u017eela na severu Slovenije. De\u017eela z bogato zgodovino.<\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\n
\n
Skakalnice v Mislinji<\/strong>
Smu\u010darsko skakalni center Mislinja se pona\u0161a s skalnicami HS-93M, HS-72M, HS-35M in HS-15M; vse so odete v plastiko. Center ima infrastrukturo, ki jo premorejo le redke skakalnice v Sloveniji (sede\u017enica, razsvetljava). Leta 2000 sta bila organizirana svetovni \u00bbB\u00ab pokal v nordijski kombinaciji in celinski pokal v smu\u010darskih skokih.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Zoisov park<\/strong>
Podjetni \u017eelezar Michelangelo Zois je kupil obrate fu\u017einarstva leta 1753. Leta 1770 je posest izro\u010dil sinu \u017digi Zoisu, znanemu mecenu slovenskih kulturnikov. Celotna posest z velikim vrtom in parkom je bila zelo lepo urejena. Park je v veliki meri \u0161e ohranjen. Veli\u010dastna drevesa, danes stara okoli 250 let, sodijo med najdebelej\u0161a v Sloveniji.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Zoisov park<\/strong>
Podjetni \u017eelezar Michelangelo Zois je kupil obrate fu\u017einarstva leta 1753. Leta 1770 je posest izro\u010dil sinu \u017digi Zoisu, znanemu mecenu slovenskih kulturnikov. Celotna posest z velikim vrtom in parkom je bila zelo lepo urejena. Park je v veliki meri \u0161e ohranjen. Veli\u010dastna drevesa, danes stara okoli 250 let, sodijo med najdebelej\u0161a v Sloveniji.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
Lovren\u0161ka jezera<\/strong>
Dvajset \u010dudovitih jezerc oziroma barjanskih oken s \u010dudovitimi belimi lokvanji se skriva na slemenu Planinke, v osrednjem delu pohorskega grebena v povirju Radomlje, Mislinje in Velke na 1520 metri nad morjem. To je veliko \u0161otno barje, ki je nastalo pred 8000 leti na nanosih glinastih peskov. Debelina \u0161ote sega ponekod do 3 m globoko. Ve\u010dji del barja zara\u0161\u010da ru\u0161evje, borovnice, brusnice in druge zna\u010dilne vrste za barja: ro\u017emarinka, kalu\u017enica in malocvetni \u0161a\u0161, munec, mesojeda rosika … Lovren\u0161ko barje je najve\u010dje visoko barje v Sloveniji in najju\u017enej\u0161e v Evropi na silikatni podlagi. Je \u017eivljenjski prostor \u0161tevilnih redkih in ogro\u017eenih rastlinskih in \u017eivalskih vrst. Med drugim je najpomembnej\u0161e \u017eivljenjsko okolje in paritveni prostor za ogro\u017eenega ru\u0161evca na Pohorju<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Tisnikarjeva hi\u0161a<\/strong>
Rojstna hi\u0161a slikarja Jo\u017eeta Tisnikarja se nahaja na za\u010detku soteske Mislinjski graben. Stavba iz 17. stoletja je bila prvotno fu\u017eina, kasnej\u0161i lastnik jo je leta 1899 spremenil v bivalno hi\u0161o. Mednarodno Kulturno dru\u0161tvo Jo\u017ee Tisnikar je v njej uredilo galerijo Kavka z info to\u010dko. Dogodki: likovna izobra\u017eevanja in razstave, mednarodna Tisnikarjeva likovna kolonija, Grabn Art, Mala Tisnikarjeva kolonija. Ve\u010d na\u00a0 www.tisnikar.si<\/a>.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Vila rustika Dov\u017ee<\/strong>
V letih 1992 in 1993 je Koro\u0161ki pokrajinski muzej v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije, OE Maribor izvedel za\u0161\u010ditne arheolo\u0161ke raziskave. Odkrit je bil del rimske vile z gospodarskimi objekti in zahodni del reprezentan\u010dne stavbe. Od leta 1998 do 2002 je Koro\u0161ki pokrajinski muzej nadaljeval s sonda\u017enimi raziskavami v okviru Mladinskega raziskovalnega tabora Mislinja. Vila v Zgornjih Dov\u017eah je najbolje raziskana pode\u017eelska posest iz obdobja od konca 1. do 2. stoletja po Kr. na dana\u0161njem Koro\u0161kem ozemlju.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
Kri\u017e na \u010crnem vrhu na Pohorju<\/strong>
\u010crni vrh je najvi\u0161ji vrh Pohorja (1543 m). Ker je delno nepora\u0161\u010den, se lepo vidijo Velika Kopa, Ur\u0161lja gora, zadaj Kamni\u0161ke in Savinjske Alpe ter del \u0160tajerske. Na njemu stoji kri\u017e, ki je bil postavljen leta 1991 ob zavzetem sodelovanju \u017eupljanov \u017dupnije \u0160entilj pod Turjakom, Planinskega dru\u0161tva Mislinja in Krajevne skupnosti Mislinja.
Kovinska skulptura na \u010crnem vrhu je delo doma\u010dina, umetnika in sedaj \u017ee upokojenega kirurga dr. Lojzeta Pogorevca. Kri\u017e je bil postavljen v letu osamosvojitve Slovenije, torej leta 1991, zato ta kri\u017e ne obele\u017euje samo najvi\u0161jo naravno to\u010dko na Pohorju, pa\u010d pa tudi simbolizira na\u0161o dr\u017eavnost in samostojno Slovenijo. Jeklena konstrukcija kri\u017ea je sestavljena iz treh pokon\u010dnih profilov, ki jih malo pod vrhom obkro\u017ea jeklen trikotnik. Tako tvori podobo kri\u017ea na vsaki strani. Kri\u017e je postavljen na kvadrasti betonski podstavek, ki je oble\u010den s pohorskim granitom.
\u010crni vrh je kot najvi\u0161ji vrh Pohorja ena izmed to\u010dk Slovenske transverzalne poti.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Spomenik nadvojvodi Janezu in Huda luknja<\/strong>
Kamnito spominsko znamenje piramidaste oblike s plo\u0161\u010do in reliefom nadvojvode Janeza, je bilo oostavljeno leta 1829 nasproti vhoda v Hudo luknjo.
Nadvojvoda Janez, brat avstrijskega cesarja, se je zelo zavzemal za dobrobit \u0160tajercev. Izobra\u017eevalna, kulturna in gospodarska scena \u0160tajerske \u0161e danes nosi pe\u010dat njegovega ustvarjanja.
Johann Baptist Joseph Fabian Sebastian, sin Leopolda, velikega vojvode Toskane (pozneje cesar Leopold II.) in Marije Ludovike Burbonske (h\u010derke takratnega \u0161panskega kralja), je bil rojen 20. januarja 1782 v Firencah kot trinajsti izmed \u0161estnajstih otrok. Leta 1790, po smrti Jo\u017eefa II., je bil Janezov o\u010de Leopold imenovan za cesarja in dru\u017eina se je iz Firenc preselila na Dunaj. \u017de \u010dez nekaj let, to\u010dneje 1796 se zanj pri\u010dne voja\u0161ko izobra\u017eevanje. V svojem prostem \u010dasu pa se je mladi mo\u017e rad posve\u010dal naravi, tehniki, kmetijstvu in lovu.
Nadvojvoda Janez je leta 1829 dal zgraditi cesto skozi sotesko, danes imenovano Huda luknja. Tu se je sre\u010dal z velikim vhodom v kra\u0161ko podzemlje.
Huda Luknja, \u00bbpodzemni biser osamelega krasa\u00ab, je ena najstarej\u0161ih turisti\u010dno urejenih jam v Sloveniji, saj je bila za obiskovalce odprta \u017ee leta 1895. Turiste, romarje in raziskovalce privablja \u0161e danes, saj skriva v svoji notranjosti in okolici vrsto izrednih posebnosti. Dol\u017eina do sedaj raziskane jame je preko 2300 m, nekateri pokazatelji pa dajo slutiti \u0161e na bistveno ve\u010dje dimenzije jamskega sistema. Vsi rovi Hude luknje so zasnovani ob prelomih v vzhodno – zahodni in jugovzhodno – severozahodni smeri. Med kra\u0161kimi pojavi je najbolj zanimivo ponikanje potoka Ponikve v ponore pod Koprivnikarjevo kmetijo v nadmorski vi\u0161ini okoli 580 m.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Kozolec pri doma\u010diji Hof<\/strong>
Lesen toplar na pet oken iz 1934, ki stoji v ambientu gru\u010daste doma\u010dije jo sestavljajo \u0161e nadstropna hi\u0161a, kapelica, lipa, lesena pre\u0161na uta s klasi\u010dnima pre\u0161ama ter novej\u0161e gospodarsko poslopje.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
Grad Valdek<\/strong>
Danes se lahko sprehodimo do razvalin gradu. Jedro gradu oblikuje romanska stolpasta stavba pravokotnega tlorisa z merami ok. 10 x 16 m, debelina zidu zna\u0161a 160-170 cm. Zunanja stena na ju\u017eni strani je nekoliko uslo\u010dena, na severni zalomljena, tako da je topi kot obrnjen proti grajskemu jarku. Stolp je fragmentarno ohranjen do vi\u0161ine dveh nadstropij, njegovo pritli\u010dje pa je zasuto.
Grad je dobil ime po plemi\u0161ki rodbini Waldeck, prvi lastniki, valde\u0161ki roparski vitezi pa naj bi ga sezidali v 12. stoletju. Pozneje je grad pri\u0161el v roke dru\u017eine Auffenstein. Po legendi naj bi grad v prvi polovici 15. stoletja razdejali Turki. Po tem je grad med 15. in 18. stoletjem zamenjal ve\u010d lastnikov. Zadnji lastnik je bila konec 18. stoletja dru\u017eina Freihern iz Slovenj Gradca, po zemlji\u0161ki odvezi iz leta 1848 pa je grad izgubil nekdanja pripadajo\u010da kmetijska zemlji\u0161\u010da in kmetije Hof, Ga\u0161per, Arnej, Pristovnik in \u0160mon. Po izgubi teh zemlji\u0161\u010d je grad za\u010del propadati in je do sredine 19. stoletja postal ru\u0161evina<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Cerkev sv. Urha v Dov\u017eah<\/strong>
Cerkev sv. Urha v Dov\u017eah, ki se prvi\u010d omenja leta 1336 (zagotovo pa \u0161ele leta 1587), je \u0161entiljska podru\u017enica. V letu 1954 je dr. Marijan Zadnikar pri cerkvi sv. Urha v Dov\u017eah na ju\u017eni zunanji strani opazil tri zazidana okna, ki jih je dal odpreti. Ta okna dokazujejo, da je srednji del cerkvene ladje ostanek poznoromanske cerkve iz \u010dasa okrog leta 1300. Naselju Dov\u017ee starej\u0161i pravijo tudi pri Sv. Urhu. V neposredni bli\u017eini cerkvice je neko\u010d tekla rimska cesta, ki je \u0161la prek Vitanja na Lo\u0161perk v Mislinjo in skozi Slovenjgra\u0161ko kotlino. Na dov\u017eanskem polju je bil leta 1932 najden fragment rimskega kamna z napisom.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Cerkev sv. Ilja v \u0160entilju pod Turjakom<\/strong>
Sedanja cerkev oblikuje \u0161tirilistno prostornino poznobaro\u010dnega koncepta, ki jo sestavljajo elipsoidno zaklju\u010deni kapeli ter oltarni in korni prostor. Na jugovzhodnem koncu cerkve stoji zvonik, ki ne skriva zgodnjegotskega porekla, saj njegovo pritli\u010dje pokriva kri\u017eno rebrasti obok, opremljen z geometri\u010dnimi konzolami in okroglim sklepnikom z vgravirano rozeto. Prvotna cerkev iz konca 13. stoletja je bila po konceptu kornozvoni\u010dna.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
Cerkev sv. Florijana<\/strong>
Najstarej\u0161i del sedanje cerkve je ladja, ki je bila zgrajena v 17. stoletju. Do\u017eivela je veliko prezidav, ki so se kon\u010dale v za\u010detku 20. stoletja. \u017dupna cerkev sv. Florijana v (Srednjem) Doli\u010du, ki se prvi\u010d omenja okoli leta 1490, je bila \u0161entvi\u0161ka podru\u017enica. Leta 1791 je postala sede\u017e kuracije, leta 1873 pa \u017eupnije.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
Cerkev sv. Ahaca<\/strong>
Cerkev sv. Ahaca je bila zgrajena\u00a0 v 2. polovici. 15. stoletja (okrog leta 1470) in je lep primerek dobro ohranjene gotske arhitekture. Prezbiterij pokriva zvezdasto mre\u017easti obok brez sklepnikov na geometri\u010dnih konzolah in so ga poslikali z ornamenti v 17. stoletju. Znamenit je tudi lesen strop v ladji, ki je nastal okoli leta 1730. Poslikali so ga s cvetlicami ter trpe\u010dim Kristusom in angeli z orodji mu\u010deni\u0161tva.<\/summary>\n

<\/p>\n<\/details>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Koro\u0161ka. De\u017eela na severu Slovenije. De\u017eela z bogato zgodovino.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"full-width","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-213","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/213","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=213"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/213\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":222,"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/213\/revisions\/222"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kviz.gzmd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=213"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}